Nastanek nižje realke v Mariboru

Na pobudo mariborskega župnika Kliessa, ki je leta 1739 predlagal škofu krške škofije (Krka oz. Gurk na Koroškem) naj bi se v Mariboru nastanili jezuiti ter ustanovili gimnazijo, je leta 1758 na Glavnem trgu nastala jezuitska gimnazija (sedanje poslopje Pokrajinskega arhiva). Po ukinitvi jezuitskega reda leta 1773 je gimnazija sicer prenehala delovati, vendar je meščanom uspelo, da se je čez dve leti ponovno pojavila. Sprva je imela pet razredov, vendar je v teku prve polovice 19. stoletja število razredov raslo, tako da je leta 1850 po avstrijski šolski reformi obsegala osem razredov: štiri nižje ter štiri višje razrede, po končanem osmem razredu je sledila matura. Šolo so obiskovali pretežno slovenski dijaki in ker je število dijakov stalno rastlo, je postala šolska stavba pretesna. Leta 1829 je bila šola preseljena v novo poslopje, v kateri je danes Pravna fakulteta (Mladinska ulica 9). Gimnazija je bila izrazito latinska šola, saj je v prvi polovici 19. stoletja v predmetniku gimnazij več kot polovico šolskih ur zavzemala latinščina, velik je bil tudi poudarek na verouku in zelo strogi disciplini. Nemščina se je tedaj uveljavljala v glavnem le kot sredstvo za prevajanje v latinščino.

Razvoj sodobne meščanske družbe je zahteval čedalje bolj drugačen, bolj življenjski sistem izobraževanju s pridobitvijo bolj praktičnih "realnih" znanj, ne pa bolj utrudljivega memoriziranja ter vzgajanja dijakov za filozofe, pač pa za praktične, v življenju izobražene ljudi. Želeli so šolo, ki bi se bolj usmerila k naravoslovnim predmetom ter živim jezikom (nemščina, francoščina, angleščina). Šolska reforma (Bachov absolutizem) je leta 1849 privedla do nastanka realk, ki so bile sprva enorazredne, nato dvo- in trorazredne, kasneje v 60-ih letih končno štirirazredne nižje, v 70-ih so nastale tudi višje šestrazredne, kasneje, ob koncu 19. stoletja, pa že sedemrazredne. Nižje realke so lahko ostajale kot samostojne šole, višje pa so lahko nastale le, če so obstajale nižje stopnje. Na osnovi dekreta ministrstva je štajerska deželna vlada 17. januarja 1850 izdala odlok, ki je določal, da se četrti razred glavne (osnovne) šole spremeni v prvi razred nižje realke. Oktobra istega leta je nastal prvi razred mariborske nižje realke v sklopu glavne šole z 72 učenci. Čez štiri leta je nastal še drugi razred. Vse do leta 1870 je šola ostala le dvorazredna ter še vedno v sklopu glavne šole. Ob nastanku leta 1850 je nižja realka delovala v poslopju nasproti vhodu v Gledališko ulico poleg stolne cerkve. Od leta 1868 se je nahajala v poslopju sedanje Astorije, od leta 1870 pa v prostorih nekdanjega kresijskega urada na vogalu Koroške in Strossmajerjeve ceste (ob sedanji tržnici).

Stavba Prve gimnazije krasi Maistrov trg in s svojo podobo pritegne mnoge poglede. Zgrajena je bila po načrtih graškega arhitekta Vilhelma Bücherja, med letoma 1871 in 1873. Čas nastanka pa sovpada z evropskim slogom historicizma, ki je šoli namenil strog klasicističen izgled. Impzantno pročelje krasijo simetrično razporejeni arhitekturni členi, značilni za sloge, katerim je v zgodovini predstavljala zgled grška in rimska antika. Triportalni vhod v šolo je oblikovan po zgledu rimskega slavoloka. Nad portali ter levo in desno od njih se stopnjujejo v enojni, dvojni in trojni členitvi polkrožno zaključena okna (monofora, bifora, trifora). Polstebri in pilastri se izmenjujejo v vseh klasičnih variantah zasnove podpornika, od toskanskega, jonskega do korintskega stebrnega reda. Manierističen zgled se v fasadi kaže v uporabi Paladijevih okenskih preklad in v monumentalnih pilastrih, ki povezujejo prvo in drugo nadstropje. Zaključek fasade je poudarjen z balustrado, uro, palmetami in štirimi kipi ženskih figur, ki personificirajo svobodne umetnosti ali artes liberales. V našem primeru so izbrane štiri izmed sedmih svobodnih umetnosti v šolstvu aritmetika, geometrija, glasba in astronomija (izpuščene so slovnica, dialektika in retorika). Postavljene so v smeri od Gregorčičeve ulice proti Krekovi ulici. Prvi kip – aritmetika, je prikazan z atributom zraka, ki prši iz glave; drugi – geometrija, drži v roki kompas; tretji – glasba, ki ga moramo razumeti, kot umetnost, je prikazan z različnimi instrumenti in četrti – astronomija, drži v roki predhodnika daljnogleda.