Obseg naloge

Naloga naj bo razdeljena na: uvod, jedro in zaključek.

Uvod naj bo kratek. V njem dijaki nakažejo, o čem bodo pisali (Naslov si izmislijo sami - teme se naj ne podvajajo), kako globoko se nameravajo spustiti, navedejo naj okoliščine, ki so jih pripravile k izbrani temi.

Uvod oblikujejo drugače od ostalega besedila (vrsta, oblika, barva pisave ipd.). Uvod naj v bralcu vzbudi zanimanje in ga hitro pripelje k jedru.

V jedru dijaki opisujejo izbrano temo, zato je najbolj obsežen del naloge. Ker v njem zmeraj obravnavamo več zaključenih motivov, ga razdelimo na odstavke. Več smiselno povezanih odstavkov združimo v poglavje. Vsako poglavje ima naslov, če je obsežno, pa tudi enega ali več podnaslovov.

Ko izbrano temo zaokrožimo in bi se v nadaljevanju morali le ponavljati ali sporočati nebistvene podatke, besedilo končamo z zaključkom. V njem povzamemo rezultat naloge, opišemo njeno uporabnost, lahko se primerjalno ozremo na uvod in razmislimo o nadaljnjih korakih.

Celotno besedilo naj ima okoli 3000 besed. Ne govorimo torej o straneh, ampak o čistem besedilu. Navedeni obseg lahko pri posameznih dijakih odstopa, vendar se moramo v takem primeru o tem sporazumeti s profesorjem, kje je vzrok za krajše oziroma daljše besedilo.

Viri

Besedilo naloge seveda ne nastane v celoti v naših glavah. Navadno temelji na izhodiščih, ki smo jih nekje pobrali, z daljšimi ali krajšimi navedki drugih avtorjev pa podkrepimo ali utemeljimo svoje razpravljanje.

Pri snovanju naloge dijak uporablja različne medije (knjiga, časopis, zgoščenka, internet itdn.) Uporabiti je potrebno vsaj dva  različna medija in v vsakem vsaj dva naslova. Najmanj en vir mora biti v tujem jeziku.

Naslovnica