V torek, 31. 1., ob 19. uri bo na Prvem odru gostovalo Narodno pozorište Kikinda (Srbija in Črna Gora) s predstavo Harolda Pinterja Strežni jašek. Predstavo je režiral Predrag Stojmenovič, igrata pa mlajša člana ansambla Marko Gvero in Miljan Davidović. Zgodba govori o dveh najetih morilcih, ki v zapuščeni kleti sredi Birminghama čakata na navodila. Stik s svetom teče le preko strežnega jaška, po katerem prejemata vedno bolj eksotično hrano. Strežni jašek (= Dumb Waiter) je eden temeljnih dramskih tekstov Nobelovega nagrajenca za literaturo, vojvodinska interpretacija pa ponuja še začimbo tipičnega srbskega humorja.
V sredo, 1. 2., ob 17. uri bo na Prem odru kratka polletna produkcija letošnja začetne skupine Gledališke šole Prve gimnazije Maribor. Šopek ljudskih pesmi so izbrali skupaj z mentorico Milado Kalezić. Obeta se simpatičen, zares slovensko obarvan pozni popoldan, ki želi pokazati lepoto in aktualnost ljudskega izročila. Mladi na ljudske pesmi običajno gledajo zviška in jih razumejo kot del oddaljene preteklosti. V resnici pa so čisto aktualne, vedno resnične, vedno domače. Tudi danes fantje zapuščajo dekleta, dekleta iščejo premožne dediče, oboji pa se radi zabavajo; vsi počnemo kaj, kar nam je odveč, vsi se veselimo obilja dobrega, predvsem pa zdravja. Mladi gledališčniki znajo razumeti preteklost in jo umestiti v »zdaj«.
V tednu kulturnega praznika, od 6. do 9. 2. ob 19. uri, Gledališka šola Prve gimnazije Maribor napoveduje prvo premiero letošnje sezone, in sicer predstavo Lepa Vida. Predstavo so člani Gledališke šole Prve gimnazije pripravili skupaj z mentorico in režiserko Andrejo Kovač. Nastopajo: Antonin Auer, Andreja Detiček, Ana Hederih, Jure Kirbiš, Urška Krivograd, Polona Kuraj Golob, Donataja Malinič, Ivana Matuzovič in Tamra Munada. Predstava, temelječa na Prešernovi prepesnitvi, črpa tudi iz drugih (starejših) različic znanega motiva, ga variira in se tako poigrava s perspektivami arhetipa hrepeneče zapostavljene ženske, na lahkoten način raziskuje raznolike odrske elemente, tako da polno zaposli gledalca in prinaša zgodbo, ki teče predvsem neodvisno od besede. Podobo projekta je zasnoval Saša Krajnc, skuša pa pričarati sicer ne natančno definiran etnološki prostor, najbližji Reziji in Istri.
Mojca Redjko